16. julija 2015 se je v Dragatušu odvijal mednarodni sestanek, ki so se ga udeležili člani upravnih odborov slovenske in hrvaške Zveze lastnikov gozdov. Povod za sklic sestanka je skupna problematika, ki se nanaša na priznavanje lastniških pravic zasebnih lastnikov gozdov. Na sestanku smo sprejeli nekaj sklepov, ki obe strani zavezujejo za čim prejšnje reševanje lastniških pravic, kot je to v ostalih državah EU. Članek v časniku DELO: http://www.delo.si/gospodarstvo/kmetijstvo/lastniki-gozdov-so-drugorazredni-drzavljani.html

Zapisnik mednarodnega srečanja:

Dne 07.16.2015. Sestanek je potekal v sodelovanju s predstavniki Zveze lastnikov gozdov v Slovenije (ZLGS) in Hrvaškega združenja zasebnih lastnikov gozdov (HSUPS). Razlog za sklic seje so skupna vprašanja, ki se nanašajo na priznanje lastninske pravice lastnikov gozdov. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se v obeh sosednjih državah lastnikom gozdov ne priznavajo lastninske pravice, kot je to urejeno v drugih drzavah EU in so sprejeti naslednji sklepi:

1. Da bi rešili skupne težave, smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje med predstavniki lastnikov gozdov v Sloveniji in na Hrvaskem. Predstavniki ZLGS in HSUPS bomo na skupnih sestankih razpravljali o vprašanjih v zasebnih gozdovih in zaključke predstavili ustreznim ministrstvom in organom EU, kot tudi v konfederaciji lastnikov gozdov EU (CEPF).

2. V obeh državah, so kršene pravice lastnikov gozdov na način, ki ne spoštuje lastninske pravice na osnovi pravnih določb, ki omogočajo tretjim osebam, da koristijo nelesne gozdne proizvode, (koncesije za lov, rekreacija ...). Menimo, da je potreba po zakonodajnih spremembah, ki bodo omogočile lastnikom gozdov, da v celoti izkoristijo svoje imetje ter samostojno odiočajo o podelitvi koncesije.

3. Zasebni lastniki gozdov so postavljeni pred vrsto administrativnih ovir (odkazilo, prevoznice..), ki jih ne izvaja nobena druga članica EU, s čimer je dodatno preprečeno, da bi lastniki gozdov upravljati s svojimi gozdovi. Dokaz za to je dejstvo, da ni bilo potrebno izvajati EU predpisov zaradi veljavnih pravnih določb, ker so nasi predpisi celo strožji kot EU uredbe. Prepričani smo, da bi vsi lastniki gozdov v EU morali imeti enake pravice in bi se v tem primeru zmanjšal odstotek nezakonite sečnje.

4. Zasebnim lastnikom gozdov predpisujejo različne davke in prispevke, ki jih potem ne vračajo nazaj v gozd. Nerazumljivo je, da takšnih prispevkiov ni potrebno plačati kmetom, ki vsako leto ustvarijo dohodek na svojem zemljišču in pri tem koristijo javno dobro (ceste).

5. Zasebnim lastnikom gozdov je z zakonom predpisano, da morajo dovoliti prost dostop, rekreacijo in lov. Na drugi strani pa jih obvezuje, da odgovarjajo za škodo osebe ali stvari, če se je to zgodilo v njihovem gozdu (v Sloveniji). Splošna ugotovitev je, da je v teh dveh drzavah, kot tudi v drugih državah, ki so zapustile socialisticni-komunisticni sistem, ohranila oblika "restriktivnega" gozdarstva, v katerem se poskuša zaščititi gozd pred pravim lastnikom. Prepričani smo, da se zasebni lastniki gozdov zavedajo vrednosti in pomena gozdov in so sposobni samostojno in trajnostno gospodariti s svojimi gozdovi. V zvezi s tem smo pripravljeni komunicirati s pristojnimi organi z namenom iskanja najboljših rešitev problemov v zasebnih gozdovih. (Zapisnik Rajko Štefanič)


< Nazaj

Projekt sofinancira

EU in 7. program Simwood projekt

Slovenska projektna partnerja