V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, ki že več kot desetletje združuje velik del slovenskih zasebnih gozdnih lastnikov in ki ves ta čas tudi opozarja na sistemske nepravilnosti, ki zadevajo pravice lastnikov gozdov v Sloveniji, podpiramo in pozdravljamo aktivnosti krajanov Artviž. Končno so se našli takšni, ki imajo v nasprotovanju plenjenju njihovih gozdov pogum iti čez mejo zakonitega, da bi opozorili, da drugi že leta hodijo čez to mejo ob tihem soglasju države, ki ne stori ničesar. Še več: država je z zakonom o boju proti delu in zaposlovanju na črno in s pravilnikom o delih, ki veljajo za osebno dopolnilno delo, to nezakonitost celo legalizirala, saj je dovolila, da si lahko vsak, tudi nelastnik gozda, registrira dejavnost nabiranja gob in gozdnih plodov in tako komercialno nabira te plodove v tujih gozdovih brez vednosti ali soglasja lastnikov, čeprav Zakon o gozdovih nelastnikom dovoljuje le rekreativno nabiranje v tujih (naših!) gozdovih. Prav je zato, da ste se dvignili in si tudi sami privoščili izlet čez mejo zakonitosti, ker boste šele s takšnim ekscesom dovolj glasno in odmevno opozorili na brezbrižnost države na tem področju. Prizadevanje ZLGS, da bi na nepravilnosti opozorila po ustaljenih poteh, s predlogi državnim organom in ministrstvom ter z opozarjanjem na vse, kar nas moti, namreč v poslušajo le, če naredi eksces in na politiko pritisne preko javnosti in medijev. Sicer pa iz vseh koncev Slovenije prihajajo sporočila o vedno hujšem pustošenju in komercialnem, zaslužkarskem nabiranju gob in gozdnih plodov v tujih gozdovih, zato pristojne organe ob tej priložnosti znova opozarjamo, da se s tem dela gospodarska škoda lastnikom gozdov. Naraščajoči problem, ki je v Artvižah že povzročil vročo kri, bo prej ali slej pripeljal do širšega nasprotovanja in upora lastnikov gozdov, če se pri tem ne bo nič spremenilo. Toda v ZLGS od države ne pričakujemo samo poostrenega nadzora v skladu z obstoječo zakonodajo, ampak zahtevamo spremembo te zakonodaje, za katero smo prepričani, da je krivična do lastnikov gozdov in da nas dela za drugorazredne državljane. Peti člen Zakona o gozdovih, ki določa, da morajo lastniki poleg prostega gibanja in rekreacije vsem dovoliti tudi rekreativno nabiranje gob in gozdnih plodov, je namreč po našem prepričanju neustaven, saj s prostim nabiranjem vseh premočno posega v gospodarsko funkcijo gozdov, ki naj bi bila samo pravica lastnika. Takšno zakonsko določilo v današnjih razmerah, ko je prosto nabiranje dobilo neslutene razsežnosti, lastnikom gozdov jemlje pomemben del dohodka, ki bi ga lahko v svojem gozdu ustvaril s plodovi in gobami in bi lahko bil primerljiv z dohodkom od lesa. Na drugi strani pa država povečuje davčne obremenitve lastnikov gozdov in njihove obveznosti. Ob vsem naštetem naj poudarimo, da v ZLGS nismo nikoli nasprotovali ostalim funkcijam, ki jih naši gozdovi opravljajo v dobro javnosti, torej socialni in ekološki, vendar socialno funkcijo razumemo kot možnost državljanov, da se prosto gibljejo in rekreirajo v gozdovih in ne da ob tem v njih nabirajo gobe in plodove in si s tem pogosto popravljajo svoje slabo gmotno stanje. Za popravo gmotnega stanja najšibkejših mora država, ki se razglaša za socialno, poskrbeti sama in ne preko pleč zasebnih lastnikov gozdov.

< Nazaj

Projekt sofinancira

EU in 7. program Simwood projekt

Slovenska projektna partnerja