4. Oktobra je bila na Dunaju konferenca EU lastnikov in upravljalcev gozdov glede nove EU gozdne strategije. Udeležila sta se jo tudi predstavnika ZLGS in KGZS Rok Sedminek in Mihael Koprivnikar. Ob bok konferenci je gostila avstrijska ministrica za kmetijstvo  Elisabeth Koestinger srečanje ministrov držav EU bogatih z gozdovi  ki se ga je udeležil tudi slovenski minister MKGP dr. Jože Podgoršek.
Podajamo Izjavo za javnost
v slovenščini
, ki je povzetek dunajske izjave EU lastnikov gozdov za javnost.

Lastniki gozdov zahtevajo pojasnila glede nove gozdarske strategije

Evropska gozdarska strategija ne prepoznava potenciala gozdarstva v boju
proti podnebnim spremembam in omejuje gospodarjenje z gozdom namesto
da bi spodbujala rabo lesa. Lastniki se posledično sprašujejo ali so gozdovi še
v njihovi lasti.
Evropski lastniki gozdov so pričakovali, da bo cilj Evropske gozdarske strategije
izboljšanje stanja v gozdovih in njihova večja odpornost na podnebne spremembe.
Nasprotno strategija načrtuje opuščanje gospodarjenja z gozdovi in dodatno omejuje
lastninske pravice. Predvideno omejevanje gospodarjenja z gozdovi bo ustavilo
razvoj gozdno lesne panoge in zmanjšalo rabo lesa v izdelkih in stavbah, kar nikakor
ni v skladu z Evropskim zelenim dogovorom prehoda v zeleno gospodarstvo.
Lastniki gozdov se zaradi pomanjkanja časa in zakonodajnih ovir že zdaj težko
odločajo za sadnjo in izvajanje nege v gozdovih, nova gozdarska strategija pa bo
lastnike dodatno odvrnila, da bi vlagali v gozdove saj ni jasno ali bodo lahko prirastel
les sploh prodali ali pa ga bodo morali zaradi evropskih zahtev pustiti v gozdu.
Gozdarstvo je v EU edini sektor, ki ne pripomore k podnebnim spremembam in
zagotavlja ponor CO 2 , ki prihaja iz ostalih sektorjev. Večina lesa nadomešča beton,
kovine in plastiko ter skladišči CO 2 v izdelkih in stavbah. Usmeritve gozdarske
strategije so nevarne tudi iz vidika varstva in ohranjanja gozdov. Negospodarjeni
gozdovi so ob podnebnih spremembah veliko bolj nestabilni in podvrženi nevarnosti
podlubnikov ujm in požarov. Dobro stanje gozdov lahko zagotovimo le z aktivnim
gospodarjenjem.
Vse organizacije evropskih lastnkov gozdov so podpisale deklaracijo v kateri
sporočajo zaskrbljenost nad evropsko gozdarsko strategijo in jo označujejo kot
nezadostno. Ključna vprašanja, ki zahtevajo dodatno razlago so novi evropski
indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, nova EU certifikacija gospodarjenja
z gozdovi, razvoj ekosistemskih storitev in nadomestil za omejevanje gospodarjenja.
Evropski gozdovi so se v zadnjih desetletjih povečali tako v hektarjih kot iz vidika
lesne zaloge. V Sloveniji se je lesna zaloga v zadnjih 20 letih povečala za več kot 10
%, sečnja pa močno zaostaja za načrtovano in bo letos dosegla le okoli polovico
letnega prirastka. V slovenskih gozdovih bi morali za zagotavljanje stabilnosti gozdov
in njihovega hitrejšega prilagajanja na podnebne spremembe povečati sečnjo,
sadnjo in nego ter organizirati gozdarstvo na način da bi spodbudili gospodarjenje v
zasebnem sektorju.
Slovenski lastniki gozdov opozarjajo, da politike za implementacijo zelenega
dogovora niso konsistentne in si med sabo celo nasprotujejo, nacionalno pa se
ključnih problemov zasebnih lastnikov še ni začelo reševati. Slovenski lastniki
gozdov pričakujejo več aktivnosti in sistematično izvajanje gozdnega dialoga v
delovnih skupinah, delavnicah in okroglih mizah, kjer bi iskali rešitve za boljšo
podporo in razvoj zasebnega sektorja gozdarstva ter le te implementirali v
zakonodaji in razpisih. Manjka tudi jasna in konsistentna politika razvoja gozdno
lesnega sektorja, ki mora biti v sožitju z zasebnim gozdarstvom. Ob odsotnosti
nacionalnih razvojnih ciljev se bojimo, da bo Evropska gozdarska strategija le ovira
in ne priložnost za trajnosten in sonaraven razvoj Republike Slovenije.

Opomba:
Poleg evropske gozdarske strategije so za lastnike gozdov problematične :
- Direktiva o obnovljivih virih RED III, ki predvideva prepoved pridobivanja biomase iz v
gozdovih z naravno drevesno sestavo
- Nova direktiva LULUCF o rabi tal in spremembi rabe tal, ki omejuje gospodarjenje z
gozdovi na način da predpisuje normativno količino sečnje na okvirno 70 % prirastka
- Strategija o biodiverziteti (Biodiversity strategy) predvideva 10 % negospodarjene
površine v državi oziroma 1/3 nature (v Sloveniji je polovica gozdov pod Naturo 2000)
- EU Uredba o taksonomiji, ki določa pogoje za okolju prijazne investicije ki zahteva več
od smernic za trajnostno gospodarjenje z gozdovi sprejetih pod okriljem Forest Europe

< Nazaj

Projekt sofinancira

EU in 7. program Simwood projekt

Slovenska projektna partnerja