POVZETEK:Na zadnji septembrski dan se je odvila konferenca tehnološke narave, ki jo je organiziral Gozdarski
inštitut.
Zaradi zanimive teme je bilo prijav toliko, da so organizatorji srečanje prestavili iz Gozdarskega
inštituta v dvorano dr. Janeza Hribarja na Biotehniški fakulteti.
Posvet je otvorila dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta, ki je poudarila pomen
vpeljevanja novih tehnologij ter g. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove, ki je ubesedil
smiselnost in tehtnost tematike v času hitrega razvoja in vse večjih izzivov.
Prvi govornik je bil Matevž Triplat s temo Novi pristopi umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni
prostor, ki je predstavil projekt v katerem so raziskovali izbor najprimernejše tehnologije glede na
številne kriterije kot so naklon terena, skalovitost, možni posek, dostopnost (gozdne prometnice),
delež iglavcev, možni posek in drugi. V preglednicah in na zemljevidih smo si lahko ogledali rezultate
raziskave – priporočila za najprimernejše tehnologije na nivoju sestoja. V veliki večini je prednjačila
klasična sečnja in traktorsko spravilo pred žičniškim spravilom, strojno sečnjo in helikopterskim
spravilom.
Sledil je gospod Darko Pristovnik in predstavil Naloge ZGS pri umeščanju tehnologij v gozdni
prostor. Nanizal je omejitve pri rabi različnih tehnologij ter vplive ujm, predstavil področja
svetovanja in priporočil javne gozdarske službe in kako je organizirano načrtovanje. Na koncu je
vlogo Zavoda za gozdove okarakteriziral kot svetovalca, varuha, načrtovalca in nadzornika.
Dr. Jaša Saražin je nadaljeval posvet s temo Interaktivni priročnik za podporo lastniku ob investiciji
v omrežje gozdnih prometnic. Svojo predstavitev je začel z debato o tem, katera dela na gozdnih
prometnicah lahko lastniki izvajajo brez soglasja Zavoda za gozdove. Nato je predstavil vprašalnik o
kakovosti izvedenih del, kar naj bi razbremenilo revirne gozdarje, lastnikom pa bilo v pomoč v
pogovoru z njimi. Spomnil je na platformo mojgozdar.si za pomoč pri iskanju ustreznih izvajalcev.
Dr. Robert Robek se je posvetil Zagotavljanje kakovosti pri graditvi gozdnih cest v Sloveniji – zakaj
in kako? Njegova predstavitev je bila izčrpna s fotografskim materialom, ki je odlično pričal o tem,
kakšne so lahko posledice izvedenih del slabše kakovosti in seveda vpliva ujm. Poudaril je tudi
pomen načrta in njegove rabe pri implementaciji.
Po odmoru, ko smo se uspešno okrepčali, se je posvet nadaljeval z zelo konkretno predstavitvijo dr.
Domna Arniča na temo Izkušnje z umeščanjem sodobnih tehnologij in nadzor izvedenih del v
zasebnih gozdovih. Govorec je slikovito opisal težave s podnebnimi spremembami – število dni, ko je
temperatura primerna za delo v višje ležečih predelih (pod minus petimi stopinjami Celzija) se je v
zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovilo in padlo na tako nizko število (29,8), da je praktično
nemogoče organizirati del, ki ne bi poškodovala tal ali kako drugače onemogočala dela. Dr. Arnič je
odkrito podelil tudi izkušnje s človeškimi viri, ki so vse večji izziv. Na koncu je svoj prispevek zaokrožil
z mislijo, da bodo bodočo izbiro tehnologij narekovale predvsem podnebne spremembe in
pomanjkanje delovne sile.
Zadnja redna predstavitev je pripadla sveži doktorantki, dr. Darji Stare s temo Spletno orodje za
oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih. Njen govor se je osredotočal na vprašalnik, ki je v pomoč
pri ocenjevanju primernosti izvedenih del in se je v grobem delil na varstvo okolja, kakovost
izvedenih del, urejenost delovišča in skladnost z dogovorjenim.
Po razpravi in vprašanjih iz občinstva smo se posvetili izredni temi, ki pa je bila zelo na mestu. Dr.
Nike Krajnc je predstavila novo iniciativo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z
naslovom Gozdni dialog kot orodje za sooblikovanje gozdne politike, zasnova participativnega
procesa za presojo alternativnih rešitev pravne urejenosti v gozdarstvu. Šlo naj bi za formalizacijo
pogovorov o aktulanih izzivih v gozdarstvu. Na vrhu bo sestava strokovnega sveta, sledil bo
sekretariat, delovne skupine pa bodo formirane v gozdni forum. Dr. Krajnc je bila zelo konkretna in je
predstavila naslove delovnih skupin in njihovih vodij. Zainteresirani se bodo lahko vključili v: Gozdno
inženirstvo (status gozdarjev kot pooblaščenih inženirjev), dr. Robert Robek; Naloge javne gozdarske
službe v spremenjenih razmerah, mag. Alenka Korenjak; Gozdnogospodarsko načrtovanje v obdobju
podnebnih sprememb, prof. Dr. Andrej Bončina; Izvedba del v gozdovih, Matevž Triplat; Vpliv EU
politik na gozdarstvo, mag. Janez Zafran; Varstvo gozdov, Gregor Meterc.
Po zaključni debati se je ponudil čas za mreženje, izmenjavo informacij in mnenj ter hedonistično
razvajanje ob okusnem kosilu.
REZIME:
Slovenska gozdarska stroka skuša na znanstvenem in raziskovalnem področju stopati v korak s časom in usmeritvami EU glede zelenega prehoda in biogospodarstva.
Ko pa se vprašamo po uporabni vrednosti raziskav, projektov in strokovnih posvetov, pa pridemo do precejšnje prepreke pri apliciranju strokovnih dognanj v prakso. Razlogi so v odsotnosti aplikativne inženirske gozdarske stroke pri izobraževanju lastnikov gozdov in vodenju poslovnih procesov. Očitno je, da v današnjih razmerah hitro razvijajočih se novih tehnologij, informacijskih sistemov in visokega nivoja okoljskih zahtev, nenazadnje tudi velikih pričakovanj družbe do gozda, revirni gozdarji, ki za vsak posek vodijo upravni postopek-odločbo, tega manjka ne morejo zapolniti. Pri ekonomskem svetovanju so tudi v konfliktu interesov.
Če bo želela Slovenija resno stopiti na pot krožnega biogospodarstva in ustvarjanja zelenih delovnih mest na podeželju in v Sloveniji glede na potencial gozda, bo morala resno razmisliti o novi organizaciji aplikativne gozdarske stroke. Šele potem bodo zaživele digitalne platforme e-gozdarstvo in eGozdar in tudi slika realizacije GGN bo bistveno drugačna.
Tako zaenkrat strokovni posveti nosijo vrednost predvsem v mreženju - lastniki pridemo v stik z višjimi inštancami ZGS, z inšpektorji, z raziskovalci, ki jih lahko povprašamo o konkretnih težavah o katerih vedo neprimerno več od revirnega gozdarja. Poleg tega se tam najdemo tudi lastniki, ki med seboj podelimo novosti, nasvete in trike, kako krmariti v precej oteženem času gospodarjenja z gozdovi (družbeni in okoljski problemi). Nenazadnje so na posvetih tudi podana naša mnenja in predlogi in so na ta način zabeleženi.
