V letošnjem letu beležimo izredno močan napad smrekovega lubadarja, ki je posledica predvsem velikih količin smrekove lesne mase in ostankov, ki je v gozdovih ostala od zadnjega žledoloma.  Ugodne pogoje za razvoj lubadarja je še dodatno ustvarilo vroče poletje.

Zaradi konca aktivnosti podlubnikov, se je v tem času stanje nekoliko umirilo. Vendar napadov lubadarja še zdaleč ni konec. Ocenjujemo, da bo gradacija smrekovega lubadarja ob tako veliki namnožitvi trajala vsaj še nekaj let. Omejitev gradacije je vedno mogoča samo ob vzajemnem delovanju več faktorjev (vremenski pogoji, postopne namnožitve naravnih sovražnikov, ukrepi lastnikov gozdov in gozdarjev)

Če je lubadar v zimskem času v fazi mirovanja, pa to nikakor ne sme veljati za lastnike gozdov in gozdarje.

Prvo pravilo pri zatiranju lubadarja je, da napadena drevesa čim prej posekamo in odstranimo iz gozda. Zato je v tem času pred zimo dobro skrbno pregledati gozdove in odstraniti vsa napadena drevesa, čeprav so znaki v tem času nekoliko slabše vidni kot v poletnem in zimskem času. Kljub temu že lahko opazimo v manjši meri odpadlo skorjo predvsem v zgornjih delih debel ter seveda suhe veje, večje količine odpadlih iglic in ponekod tudi smolo, ki se cedi z debel. Poleg dreves, ki so očitno napadena je dobro odstraniti tudi na videz zdrava drevesa, katerih krošnje se stikajo z krošnjami napadenih dreves, saj je velika verjetnost, da je lubadar prisoten tudi v teh drevesih, čeprav znaki še niso vidni. S tem zmanjšamo tudi stroške sečnje in spravila.

Še bolj pomemben je zimski pregled gozdov, predvsem v mesecu februarju, ko so znaki bolj očitni, saj so zaradi zmrzali pa tudi zaradi ptic, predvsem detlov in žoln, ki se hranijo z lubadarji, drevesa pogosto že precej obeljena. To je tudi pravi čas da sečnja opravimo še pravočasno do pomladi, ko začnejo lubadarji ponovno izletavati.

Ker je v tem času možnost požarov močno zmanjšana je najbolje, če se sečni ostanki požgejo. Če je v bližini sekalnik pa je najbolje, da iz ostankov napravimo sekance. V zadnjem času zanemarjamo beljenje panjev. Še posebej, če gre za večje panje je zelo priporočljivo, če se vsaj delno obelijo, najenostavneje tako, da se z motorno žago po štoru napravi nekaj navpičnih prog, saj številni lubadarji pogosto prezimijo tudi v spodnjem delu debel.

Smrekov lubadar je na naše podnebje zelo dobro prilagojena vrsta, zato mu nizke zimske temperature ne škodijo pretirano. Veliko bolj ga prizadenejo temperaturna nihanja, vlažna in deževna obdobja ter pozne pomladanske pozebe v času, ko že izletava.

Konec zime je potrebno tudi že načrtovati spomladanske ukrepe. Lubadarji začnejo izletavati večinoma sredi aprila, ko nočne temperature presežejo 15OC. Takrat je zelo pomembno, da poskušamo v nastave (lovne pasti, lovna drevesa) privabiti čim več izletelih hroščev, ali pa s tem vsaj kontrolirati, kako močan je spomladanski nalet lubadarjev, da se lahko odločimo za nadaljnje ukrepe.

O vseh ukrepih se je dobro posvetovati z revirnim gozdarjem, ki lahko lastnikom pomaga z nasveti in tudi sredstvi za zatiranje in kontrolo smrekovega lubadarja.

< Nazaj

Projekt sofinancira

EU in 7. program Simwood projekt

Slovenska projektna partnerja